Lokalne oblasti nočejo in ne znajo prisluhniti problemom mladih. Vsakič, ko smo jim poskušali dopovedati kako nujno potreben je takšen prostor, nas niso jemali resno. Sami bomo vztrajali do rešitve problema.

Sebe prepoznamo, če damo več ko' 'mamo,
si priznamo, manj ko je živl'e'je samo in spoznamo,
da ni dano v posest, ampak uporabo,
človek je pozabo ka' je vest, da še enkrat ne bi rabo,
preganjat krizo, ko se dogaja pod mizo,
slabo kaže, zdaj je cajt, da smo si blizu.
Iz realnosti tekmujemo, z napačnimi tekmujemo,
damo minimalno pa večino pričakujemo.
Slaba energija je teorija ko zavaja,
če podgane spizdijo, vprašanje kdo ostaja.
Sporočilo za take, ko 'majo male korake,
pa nardijo potres, če zalomi se vmes.
Poceni sanje, to ni breme,
če se pogovarjamo, držimo se teme,
posajeno seme za prihodnost,
z malo spoštovanja damo vsem isto možnost.

To je vse od nas, za zdaj in, zdaj so na vrsti oni.

Kdo se te dotakne?
Beseda ne premakne.
Globoko vprašanje se v odgovorih zatakne.
Primerna govorica za postarane odnose,
vedno vemo ka' se gremo, povemo kam to vodi,
a je kdo ko lahko sodi o svobodi resnice?

Pozaba potrpljenja, izogibanje krivice.

Noben'ga ni sram,
napisana pravila za program,
drži se jih sam:
Skrit je obraz,
nikol' ne povejo na glas,
lahk' bi bil čas,
da si potihem priznajo poraz.

Mišljenje za življenje v trenutku,
možgane t'k' ko' lutko v občutku,
da ne rabi bit moralno, če dejanje je legalno,
minimalno spoštovanje,
na dolgi poti pridobljeno več kot znanje.
Starejši kot je čas, več vplivov je na nas,
vsak poraz do novih idej, mala goša vlko vej, glej,
da je matematika poštena,
mogoč smo nula sam je na vsaki strani ena.
Zamegljena želja glave, ko leti brez kril,
igra ni za vsakega, če ne pozna pravil.
Zaključen je obroč, ko se prosi za pomoč,
izkoristi se, željeno je v krogu razdeljeno.
Izkušnja je enako napaka, preizkušnja tiha,
še beseda ni bla dana, pa že človek koma' diha.

Spomin na boljše čase ne pozna se,
moj obstoj je enako vprašaj,
brez kontrole stare šole, ni me blo nazaj.
V takem položaju težko je obljubit, sam proti svetu,
pa nimam kaj za zgubit, vsak dan je test,
stiskam zobe, ne zapušča me zavest.
Ko napačni so na poti pr miru jih pustim,
če padem na vse za ničemer ne stojim.
Potrebno spoštovanje vedno vrnem,
v pričakovanju, da se na koga lahk obrnem.
Napake si priznam.
Enake so besede,
ko jih brano bom sam.